Če se otroku dogajajo posilstva stalno, dolga leta, sproti briše spomin, da lahko preživi. Če bi čutil in se spomnil kaj se mu digaja, bi bilo to zanj tako hudo, da ne bi preživel. Otroško telo ima tako močno samozdravljenje in je tako zelo prožno, da prenese marsikaj. Zaradi tega da preživi, ker se vključi preživetveni mehanizem in sproti briše iz zavesti kar se mu dogaja. To pa ne pomeni, da telo ne ve, vse ostane zapisano v popolnoma vsaki celici njegovega telesa. In v podzavesti. Vsi strahovi, vsi občutki, vse bolečine. In nezavedno sprožajo določeni trigerji odzive telesa. Lahko se pojavi nezavedno izogibanje določenemu kraju, dogajanju, glasbi, ljudem, panični napadi, epilepsije, motnje hranjenja in druge zasvojenosti…

Tak otrok ne more povedati kaj se mu dogaja, ker sproti briše spomin. Drugemu otroku je mogoče zagroženo, da ne sme nikomur povedati ali je zmanipuliran skozi igro da je to nekaj povsem normalnega. Ali je postavljen na prestol, kot da je nekaj posebnega in je to njuna skrivnost. Razlogov je nešteto. Lahko poveš in govoriš otroku, da se ga nihče ne sme dotikati na način, kot mu ni všeč. Lahko mu razložiš, da to ni prav , lahko mu pojasniš, da ga lahko kdo zaradi tega tudi zastrahuje, ampak da mora vseeno o tem spregovoriti z mamico in z očkom. Narediš pa »napako«, ker ne poveš, da tega ne sme delati temu otroku niti mamica, niti očka. In potem pride do tega, da se otrok pri svojih 18ih boji enemu od staršev povedati nekaj popolnoma nepomembnega, ker mu je drug starš rekel, da naj tega ne pove, kot je bil ta otrok to navajen že iz otroštva.

Zapisala Alenka Keber 23.11.2019