Danes sem bila na meditaciji za moč družine.

Vse kar sem v meditaciji videla, slišala, zaznala novega je to, da sem na pravi poti. Edini pravi poti do sebe. Da začutim družino znotraj sebe. Vse ostalo, kar se je odvijalo sem že vedela. Le v veliko bolj strjeni obliki je prišlo do mene.

Vzorci – s stani mame: molči, potrpi, ne povej; s strani očeta: vse moram sam, ne glede na ceno zdravja; in s strani biološkega očeta: zmorem,  vztrajam – so bili pobrani in predani naprej. En miks vsega prevedenega v danes  mojo notranjo družino, ko otrok želi skakati s padalom, se spuščati s čolnom in skakati v vodo; notranja ženska pravi  pazi, nevarno je, ne zaupam; in notranji moški ne uporabi samozavesti in zaupanja in se ne postavi po robu in reče  pusti otroku naj poskusi, če bo šlo slučajno kaj narobe, sem tukaj, da vskočim – on se tiho umakne in reče ona že ve. Takle imamo.

In rešitev, ki je na dlani in odločitev sprejeta že pred meditacijo. Le pogovor same s sabo, s svojim notranjim otrokom, notranjo žensko in notranjim moškim mi lahko prinese razigranost, radovednost, zaupanje, trdnost, samozavest. In le taka v kompletu lahko delujem in sem v zvezi najprej sama s sabo, nato pa še z vsakim, ki ga spustim do sebe.

Zapisala Alenka Keber, 31.7.2017